|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
(1 glas)
... Tvoje pesmi res prežema destruktivni eksistencializem, pogosta spremljevalka je tudi groteska. Recimo tale Sistematično. Ob njem kar vidim Gapita iz Dogodka v mestu Gogi. In kdo je že dejal, privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani? Ogromno tega imaš v sebi, tega skoraj nadrealizma. In v tej pesmi si z njim ustvaril enkratne prispodobe (rotacijski kristusi, polmrak nad tisočletjem, mesec ..., pronicamo v noč). 
