| Napisal/a Matej, v ponedeljek, 08. okt. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Le dlan bežečega časa
potrebujem,
da zaustavim jezero
črnine,
ki tvori okoli mene
krog
neizrečene bolečine.
Tema, tema, tema...
Prehod na višjo
dimenzijo
je tako prekleto
blizu,
a ne osreči me
nirvana
v njej kraljuje le
osama.
Diham to sedanjost,
tako lepljivo
koprene usedlin
se vlečejo,
nikakor se jih ne
znebim.
Le oblaki,
le oblaki
so še vedno beli,
lepi.
Res so lepi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
