Napisal/a suzanna, v sreda, 10. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Vsako jutro ko odprem oči,
se pred njimi pojavi tvoja podoba
in obraz mi srečen nasmeh preleti,
telo pa ob misli nate nežno zadhrti,
ker si te moje srce tako močno želi.

Sprva sem ti ponudila zgolj prijateljsko dlan,
a si zaradi nezaupanja vame za dalj časa
pobegnil od mene stran.
Tvoja reakcija me je nadvse bolela,
a sem tvojo odločitev več ali manj molče sprejela,
a si navkljub temu močno želela,
da bi dokazati ti zmoto tvoje presoje uspela.

Zdaj sem ti in ti si jaz.
Eno sva, a med nama je globko prepad.
Bojim se, da te bom izgubila,
ker bom iz strahu pred jutrišnjim dnem klonila
in se bom raje pred teboj umaknila in skrila,
da trpljenje z menoj in mojima otrokoma bi ti prihranila.

Dala sem ti že in dajem ti sebe.
Svojo dušo, srce in telo
in samo in edino tvoja bom za vedno,
dokler boš tudi ti čutil tako.

Saj veš, da tudi meni v življenju ni bilo ravno lahko
in zagotovo mi nikoli več ne bo,
saj nosim posledice za vse,
s čimer me življenje v preteklosti zaznamovalo je.

Ne bom več dolgo zmogla, dragi moj!
Pred menoj je praznina in ena sama velik, topa bolečina.
Tavam v labirintu in brezupno iščem poti,
da izkopala bi se iz tisočerih težav -
a izhova v mojem položaju resnično več ni.

Nimam več moči...
Razumi me, da nisem sama kriva za vse,
da se trudim, da po najboljših močeh vzgajam, šolam in vodim otroka,
a preprosto po tolikih letih odrekanj in odpovedovanj enostavno več ne gre.

Ne bom te zaradi tega zapustila ...
ko bom odšla, se bom od tebe in otrok in svojega ničvrednega življenja brez besed za vselej poslovila in upala,
da v vaših srcih ne bom prevelikih ran in praznine pustila.

Zato še enkrat, dragi moj.
Dajem ti vse,
sebe, svojo dušo in telo.
Užij vsak trenutek z mano,
kot uživam jaz v vsakem trenutku s teboj.
Bojim se namreč,
da prišel bo enkrat čas,
ko ostala bo le moja prazna duša nekje,
da bom pod bremeni vsakdana klonila
in vsa, ki vas neskončno ljubim,
za vselej zapustila.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a ajda, v 11-10-2007 07:46, 1. Izgubljena v labirintu Obcutek kot da si pisala poslovilno pismo...po drugi strani pa obcutek, da le ni toliko teme , ker si zelis deliti ta obcutja z nami in mislim, da je to le krik in morda zelja prisluhnite mi ze!    lp, ajda   Objavil/a suzanna, v 11-10-2007 11:09, 2. izgubljena v labirintu Hvala za komentar, Ajda. Popolnoma prav imaš. Pesem je nastala v enem samem trenutku, ko je bila moja stiska največja in morda sem jo res želela z nekom podeliti. In priznati moram, da mi je všeč, ker si iz nje potegnila tisto, kar sem želela zapisati.Ne poslavljam se, borka sem. Lp, Suzana   Objavil/a macek muri, v 23-10-2007 06:21, 3. Izgubljena v labirintu Lepo in tu se rojevajo poeti.