Napisal/a homerB, v sreda, 10. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Piš vetra, pad lista, zašumi,
na travo nežno prileti.
Čakam da dan se prebudi,
a jutra ni in ni.
Opazujem polja srebrnino,
ki zliva se z barvino mesečino,
ko na jutranje zore violino
pričara mi prelepo umetnino.
A kaj ko pot domov,
sonce izza hriba dvigne,
in zabriše tiste prve lepe obrise.
Sedaj je že noč,
in čakam, ko spet bo mogoč
pogled na jutranji razgled.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1)
|
|