| Napisal/a NaGa, v torek, 21. dec. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda …
Nekoč.
A zdaj le hočem vstran,
v objel drugačnih rok.
Pa ti me nočeš dati,
četudi ti pravim,
tako, naskrivaj
z mrzlimi dotiki.
Ti le
vztrajno,
nadležno,
iščeš v meni nekaj,
kar ti bo spet dalo poleta.
Da se boš jutri pred ogledalom
spet lahko delal srčnega poeta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
