Napisal/a NaGa, v torek, 21. dec. 04 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Počasi, nežno, se igrava greh. Kot mrzel dež si mi, na neznanih poteh. Ne vem če je lepo, morda … Nekoč.
A zdaj le hočem vstran, v objel drugačnih rok. Pa ti me nočeš dati, četudi ti pravim, tako, naskrivaj z mrzlimi dotiki. Ti le vztrajno, nadležno, iščeš v meni nekaj, kar ti bo spet dalo poleta. Da se boš jutri pred ogledalom spet lahko delal srčnega poeta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|