Napisal/a NaGa, v torek, 21. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Počasi, nežno,
se igrava greh.
Kot mrzel dež si mi,
na neznanih poteh.
Ne vem če je lepo,
morda …
Nekoč.

A zdaj le hočem vstran,
v objel drugačnih rok.
Pa ti me nočeš dati,
četudi ti pravim,
tako, naskrivaj
z mrzlimi dotiki.
Ti le
vztrajno,
nadležno,
iščeš v meni nekaj,
kar ti bo spet dalo poleta.
Da se boš jutri pred ogledalom
spet lahko delal srčnega poeta.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)