Napisal/a Antigona, v sreda, 10. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Včasih bom rob brezna
in ne boš vedel,
da stojiš na robu prepada
in ti ne bom pustila trkati na moja vrata
hermetično zaprta v svoj svet
bom iskala neke pozabljene vizije
in kričala...

Potem bo sonce in bom prišla ven-
kakor Lazar iz groba
ter se bom smejoča se projicirala na platno
in takrat me boš spet lahko bral.
Vračala se bom v tvoj varen pristan,
dokler se ne bodo znotraj mene spet zbudili divji volkovi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)