Napisal/a maja04, v četrtek, 11. okt. 07 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Zate tu sedim,
hlad me ohranja trezno,
medtem ko se mi luna posmehuje
in mi zvezde štejejo solze obupa.
Vsak odsev mokrega lica
svojo zgodbo pravi:
Žalostni konci žalostne pravljice -
sramežljiva princesa in njen nemi princ.
Naivni upi mi pozabiti ne pustijo.
Ne pustijo mi tebe v prah zaviti.
Lahko še tisoč let
solze žalostne konce odsevajo,
a v njih se utopila ne bom.
Luna bo z jutrom žalostno zaspala
in svoje napake priznala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|