Napisal/a maja04, v četrtek, 11. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Narava se dela norca iz mene.

Vsa obupana sedela na balkonu
in kričala na luno, ki mi noče nehati kazati jezika.
Ne morem spati, saj se zvezde znova in spet povezujejo v tvoje ime,
v temnih krošnjah dreves pa prepoznavam tvoj obris.

Že mi uspe pospraviti solze in obup potlačim v pozabo,
ko se prikaže še zvezdni utrinek
in mi pljune v obraz.

Hvala Mati narava. Hvala!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 14-10-2007 10:00, 1. Pljunek ko si se upala, da so ti zvezde naklonjene, morda zadnja bilka pred slapom solz, ti se zvezde obrnejo hrbet, "spuknejo" v obraz...  super, ni kaj    lp, ajda