Napisal/a KLoNeR, v petek, 12. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Samotna bolečina brezupa,
navzven ne povzroča hrupa,
a vendar navznoter ideja obupa,
ki razžira in to brez pravega strupa.
Bolečina se stopnjuje,
moj razum obupuje,
strah ga je spoznanja,
da za bistvo ni pojmovanja.
A vendar obstaja delček svetlobe,
ki olajšuje moje tegobe,
upanje je tista stvar,
ki preprečuje da brezsmisel
postala bi moja zadnja in edina misel.
Iskanje zdi se neskončno večno,
a le tako bo človeštvo srečno
in ne bo prešlo v obup,
ki na svetu bi povzročil hrup.
A bistvo nikoli ne bo prišlo,
če primitivec tako idiotski bo,
saj razmišljanje je tako živalsko
in preklemansko ignorantsko.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|