Napisal/a KLoNeR, v petek, 12. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Samotna bolečina brezupa,
navzven ne povzroča hrupa,
a vendar navznoter ideja obupa,
ki razžira in to brez pravega strupa.

Bolečina se stopnjuje,
moj razum obupuje,
strah ga je spoznanja,
da za bistvo ni pojmovanja.

A vendar obstaja delček svetlobe,
ki olajšuje moje tegobe,
upanje je tista stvar,
ki preprečuje da brezsmisel
postala bi moja zadnja in edina misel.

Iskanje zdi se neskončno večno,
a le tako bo človeštvo srečno
in ne bo prešlo v obup,
ki na svetu bi povzročil hrup.

A bistvo nikoli ne bo prišlo,
če primitivec tako idiotski bo,
saj razmišljanje je tako živalsko
in preklemansko ignorantsko.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)