Napisal/a KLoNeR, v petek, 12. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (1 glas)

Izginotje obraza sreče,
hrepeneča pot razuma,
dejanje je le ideja,
ki ne najde mi poguma.

Skrivanje v sencah,
prinese mi le sanje,
ljubezen ostaja le pobuda,
za fizično dejanje.

Premikanje previdno,
naokrog ljubezni ideala,
pozornosti ne vzbuja,
dejanje poželenja.

Popolnost je ideja,
iskanja moje sreče,
dolga zdi se večnost,
za iskanje ideala.

Bližanje obupu,
brez poti iz zanke,
a vendar mi uspeva,
skozi uho šivanke.

Pot se zdi mi ozka,
brez spoznanja smisla,
upanje pomaga,
najti pot do bistva.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Providence, v 17-10-2007 01:54, 1. BISTVO Podobno kot je že Ajda zapisala pri SREČI, mi daje pesem kljub fascinantni ideji vtis nedovršenosti, rahle okornosti. Ritmično sicer večinoma prijetno drsi v uho in kaplja v dušo, razum pa se marsikje spotakne: AHM? Malce brušenja ne bi škodilo, pa tudi vejice imaš preveč rad-a.   Moram pa absolutno pohvaliti sporočilo druge kitice in pa tako vsebino kot obliko (če pozabimo na vejice) zadnjih dveh kitic.  Lp,  P.