Napisal/a Sinatra, v petek, 12. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Čutim te v žilah.
Surovo, brez inzulina.
Moja sreča se ni še obrnila.
Ti se nisi še naužila.

Počasi piješ kri.
A.
Kako je sladka.
Vse me zaboli.
Da.
Tudi ta ljubezen kratka.

Pij me draga, pij me.
Vsrkaj se v vezje mojih čutov.
Živim za to, da ti nalijem.
Prevzetnost tvojim jutrom.
Kava s sladkorjem ni bila nikoli tako dobra.
A ti piješ le pravi čaj.
Ne vem zakaj potem si hotla.
Sladko mojo kri - zakaj?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (6)

Objavil/a ajda, v 15-10-2007 14:52, 1. Sladka kri V tej pesmi mrgoli slovnicnih napak in sploh mi ni jasno, kako lahko clovek, ki ima izbran besednjak in lahko bi rekla brezhibne komentarje, tako "fali" pri pisanju...    nic vec jasno   Objavil/a emily, v 15-10-2007 14:57, 2. sladka kri tudi mene... (no vsaj, kar se besednjaka tiče) čudi me da si tako kritičen do drugih(včasih), sam pa precej klišejski. ker tole sladkor in blaaa blaaa je pa res že znucano. no, čeprav lahko bi blo slabše.   Objavil/a Sinatra, v 16-10-2007 15:10, 3. Ups I did it again... Zanalašč. Hehe. Zato.   Zloben S.   Objavil/a ajda, v 16-10-2007 15:25, 4. Sladka kri ocitno uspela provokacija...samo ne vem cemu, zakaj, komu? no, tudi to je sladkostrastje....    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 16-10-2007 20:52, 5. SREČA Ta pesem res vsebuje nekaj slovničnih napak: tvojo (dušo), hotla, manjkata dve vejici. V primerjavi z marsikatero pesmijo, objavljeno tukaj, je to kvečjemu povprečje. Moteče so morda te pike na koncu vsakega verza, ker ponekod ne držijo vode. Ampak še bolj moteče so vejice na koncu, vsakega, verza, pri čemer, tudi kdo, vztraja . In še to: besedica 'hotla' je morda tam zaradi ohranitve ritma? Potem bi jo veljalo zapisati z opuščajem (hot'la).   Če grem k vsebini. Prva dva verza morda delujeta klišejsko (spominjata na tisti grafit Šola je sladka, a mi smo diabetiki ), sicer pa pesem upoveduje krasno idejo: ti si mi škodljiva, prepovedana, prinašaš nesrečo (ali vsaj bolečino), ne smem, ne morem te imeti, in vendar si v meni. Razjedaš me, uničuješ me - in zakaj? Saj me sploh nimaš rada (prispodoba s kavo in čajem)! Celotna metaforika inzulina in sladkorja, uničevalne bolezni/ljubezni/zasvojenosti je pestra, izvirna in tudi pritegniti zna, če uspeš preskočiti vse te pike in zaznati simboliko. Največja uganka pri vsem skupaj mi je, kako je lahko pesem naletela na tak zid nerazumevanja. Vse pač ni v jagodah, mavrici, metuljih in drhtenju ...   Lp,  P.   Objavil/a Sinatra, v 17-10-2007 11:43, 6. Mera dobrega okusa Ta pesem je bila produkt 48 sekundnega dela... Nisem jo hotel popravljati ali dopolnjevati; navrgel sem jo kot kost za glodanje z globoko vsebino a zelo slabo (poor execution)-namensko interpretacijo.  Zanimalo me je kdo od Vas bi bil tako "odprt" da bo šel preko oblike in se potopil v vsebino, ki je (kot Providence ugotavlja) metaforično bogata in veje iz nekaj več kot "metuljčkov in mavric".    Ugotavljam, da je oblika še kako pomembna in da nenazadnje ljudje lahko vidimo in razumemo stvari tako kot jih sami hočemo in ne nujno tako kot so.  Za slednje je poteben čas, odprtost in pa seveda skodelica resnično prvovrstne kave. Brez sladkorja, seveda.   Ne več zloben; S.