Napisal/a Antigona, v sobota, 13. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Včasih se boš z glavo zakopal v moje prsi
in potoval skozi poželjivo pokrajino nabreklih bradavic,
da bi šel iskat pozabljen nektar bogov.
Kri ti bo zaplala po žilah
in v svoji otrdelosti boš kakor divja žival...
V vrtincu neutrudne poželjivosti
me boš priklenil s telesom grškega boga,
da se bo toplina dotika razžarela v pekočo žerjavico...
pustila bom,
da me pokriješ s plaščem sle in me zadušiš...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (4)
|
|