| Napisal/a 21.suffragette, v nedelja, 14. okt. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
še klopotec je utihnil
ko ga sonce
brez oblaka
mimo sence
z nič več vetra
brž
premaga.
trta
drevje
listje
to prelepo igranje
s čustvi,
očmi,
ki zviška gledajo
nanje.
igra,
ki je kruta realnost
v grozi sanj,
ko se barve
ljubijo med sabo.
sama ljubezen,
ki je ne more opisati nobena beseda,
ko se zazreš v jesen,
vso pisano
in polno
toplega vetra,
ki ti bo božal telo
in se lovil s tvojimi lasmi.
objem tvojega ljubega
ti bo tako blizu,
ko ga v jesenski osami,
brez da kaj rečeš,
brez zavesti,
povabiš k sebi.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3) 
|
|
, enkrat zelimo prozo, drugic poezijo
