Napisal/a emily, v nedelja, 14. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Saj veš da bom do tebe
še posebaj nežna:
v svojih besedah in malo manj
s svojo kožo-

Ta je zadnje čase vse bolj roževinasta,
kot da me prerašča čas-
malo prezgodaj in malo pretiho.
Sinestetično razpoloženje
preseka množic najinih monologov
je vse bolj nevarno,
bolj mandljasto od mojih oči
in še malo bolj od ciankalijastega prizvoka
tvojega imena.

Danes me nočiš.
Jutri se bova morda zbudila skupaj.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a Providence, v 16-10-2007 23:28, 1. PREBLISK Malo me moti, da v zadnjih dveh verzih preskočiš v takšno preprostost (nočiš - ful dobro!). Sicer mi je pa tvoja grenka pesem všeč; nove prispodobe, čeprav dokaj zapletene (a ne preveč!); padaš iz refleksije prve polovice pesmi v stopnjevanje metafor, v močne besede, ki kažejo prizadetost, to, da je refleksija le trenutni umik, poskus zatajiti morda celo samo sebe v odnosu do te ljubezni oz. zveze. Pesem se na koncu strmo zlomi v nekaj, v čemer vidim upanje. Zanimivo zgradbo ima in dobro spregovori o tistem, po čemer vsi hrepenimo.  P.   Objavil/a emily, v 17-10-2007 10:11, 2. preblisk zato tudi naslov: pač "temačne misli" preseka tale upajoči preblisk... ampak potem mine. tako kot pesem sama in je odprto kako se zadeva nadaljuje.  hvala za komentar   Objavil/a Sinatra, v 17-10-2007 18:16, 3. Iskrenost in dekadenca gotike. Iskrenost in dekadenca gotike. Ravno po mojem okusu. Je posebna, nevarna, vabljiva in hkrati realna.  Trčenje naštetih primerjav vzbuja turobnost, ki pa je resničnost; tako kot je resničnost veselje in brezskrbnost.   Na koncu podaja pozitivno noto, ki pa je nenazadnje "le" up, kateri se lahko uresniči in morda celo izniči breme, ki ga nosiš poprej... Vprašanje je le zakaj se hočeš spremeniti. Mogoče ti ravno roževinasta koža daje inspiracijo in pesniški navdih. Mogoče pa tudi ne...  S.   Objavil/a Sinatra, v 17-10-2007 18:17, 4. Iskrenost in dekadenca gotike. Iskrenost in dekadenca gotike. Ravno po mojem okusu. Je posebna, nevarna, vabljiva in hkrati realna.  Trčenje naštetih primerjav vzbuja turobnost, ki pa je resničnost; tako kot je resničnost veselje in brezskrbnost.   Na koncu podaja pozitivno noto, ki pa je nenazadnje "le" up, kateri se lahko uresniči in morda celo izniči breme, ki ga nosiš poprej... Vprašanje je le zakaj se hočeš spremeniti. Mogoče ti ravno roževinasta koža daje inspiracijo in pesniški navdih. Mogoče pa tudi ne...  S.   Objavil/a emily, v 17-10-2007 19:22, 5. spremembe ah, bistvo mojega obstoja(predvsem pesniškega) je začarn krog bežanja od tega kar imam, k nečemu česar nočem in nazaj.  če sem srečna, ne pišem. če ne pišem, nisem srečna.