Brezciljno drhtenje
v polnočni hlad ujetih porazov,
kakor lebdenje zgubljenih obrazov
v tišini meglic;
nad gozdo...

Jesenski veter, kam, le kam odhajaš?
Na otok, ki se dviga nad valove,
Med s tropskim dežjem močene gozdove?
Na otok t...

Ni kontrasta, ni poante.
Način življenja je zgrešen.
Ta kraj že dolgo več ne diha
z vseh strani je zamašen. <...

Lep si v svoji nedotakljivosti.
Pod brezo prvi mokri sneg.
V veje spletajo se ustnice.
Sanjajo listje, šelest rjuh.
Ščip si moj...

Mogoče so predaleč
tiste sanje o svobodi,
o vetru na robu obzorja,

O ptici, ki pluje čez morja,
...

Najdi svet, objet v soncu
predhodnih svetov in pojdi v
oblake, sijoče na eklektičnem
nebu sprehajajočih se in
zaprtih...

...

Ko pade noč
se tvoje misli prepletajo
okoli mene,
vsaka nosi svoj nemir-pričakovanja.

Težko je pisati,
o stvareh ki jih čutiš,
če čutiš le njo.
In nje ni.
In je nič.

lahko si občutek
mi med prsti polziš
zrnce praha ki v vetru zletiš
lahko si ugriz ki na koži skeliš
Beri dalje...