Napisal/a kiara, v ponedeljek, 22. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Znotraj prepredenih pajčevin utapljam svoje besede.
Sprehajam se mimo hotenj, misli, želja kot tujec brez svetilke.
V žilah polzijo vprašanja brez odgovorov.
Čustva imajo trak čez oči in so oropana barv.
Labirinti, kjer se izgubljam in vedno znova najdem svoje telo.
Moja pota so ovinki mimo.

Zatajim še hlinjeni ponaredek bivanja.
Usta so zgolj  razpelo pred  ljudmi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Providence, v 24-10-2007 16:50, 1. MOLK Zelo polno, pestro. Zlasti všeč sta mi podobi tujca brez svetilke ter hlinjeni ponaredek bivanja. Tudi čustva z 'blindfoldom' so nekaj posebnega.   Zadnji verz: zgolj in le pomenita eno in isto, zato je eden odveč.   P.   Objavil/a ajda, v 24-10-2007 17:42, 2. Molk Še kako glasno kričiš v teh svojih izpovedih...    Znotraj prepredenih pajčevin   utapljam svoje besede.  Sprehajam se mimo hotenj,   misli, želja  kot tujec brez svetilke.    tole mi je se posebaj vsec...    in obcutek, da se bodo misli se nadaljevale , dopolnjevale to pesnitev...    lp, ajda   Objavil/a LORELLIA, v 16-12-2007 17:18, 3. molk UAU! Ta mi je všeč in blizu. Lepo.   pozdravček