| Napisal/a tomm, v sreda, 24. okt. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
V mojih mislih se prepleta
zemeljsko duhovni svet
razmišljam kaj je moč ljubezni,
če jo koristim le zase.
Takoj začutim egoizem
neko zaprtost, od vsega
širina vsa me ne dotakne
ostajam v sebi kot zaklet.
Tudi um je ozkogleden
gleda le za svoj obstoj
enak sem soncu jaz pozimi,
greje me, a ne dovolj.
Zato sem rajši do vseh bitij
razumevajoč in s tem krepak
dajem jim ljubezen toplo,
dobim nazaj nebeški zrak.
Narava sama poučuje,
da je ljubezen vir vsega
ne zaklepaj jo nikdar za sebe
ker je kot sonce od vsakega.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
