Napisal/a Nuška Golobič, v petek, 26. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Že tisočletja prebiva tam daleč stran, kjer je noč dan
in opazuje svet premnogih obrazov, praznih izrazov.
V tišini ti podari glasbo noči, dotike duše izgubljene
vrača, da zapolni tvoje misli, ki so prazne, odtujene.
V skrivnostna ogrinjala je odeta, vsa skrita, neizpeta
ko korak tvoj se z njenim sreča, ne poznaš je vendar
slutiš vse, od srca v tla do neba občutiš, vse kar Ona je.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|