Napisal/a Nuška Golobič, v petek, 26. okt. 07 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(1 glas) |
|
Meglica se je spuščala
na prve znake zapuščenega dneva
stala sem tiho ob vodi
poslušala skrivnostne pripovedi
prisluhnila kaj mi veleva...
Obrnila sem obraz na senčno stran
prihajal si tujec, meni tako znan...
In kamenje sivo prepredeno
z algami časa je oživelo
drevesa so upognila se k tlom
posušeno cvetje je ponovno vzcvetelo.
In reka je potiho svojo pot odšla...
zavila naju je v trenutek in ponesla tja
Svet se je vrtel in čas mrtev oživel
vedela sva brez besed dovolj je bil pogled...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|