Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Ciklame so odcvetele

Ciklame so odcvetele Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a suzanna, v petek, 26. okt. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (3 glasov)
 

Prve drobcene nežne vijolične cvetke,
ki so koncem julija pognale iz gozdnih tal
so bile edine priče,
ko si mi na obrobju gozda plaho dejal:

 

"Ponujam ti ljubezen, sprejmi jo in nikoli več ne boš sama.
Skupaj bi bila dva. Skupaj,
da bi se veselila, skupaj,
da bi žalost in bolečine prepodila in skupaj,
da bi bremena in obveznosti porazdelila."

Ko si mi čez mesec dni šopek
dehtečih ciklam na gozdnem obrobju nabral,
sem se spomnila stare vraže,
da tam, kjer rasejo ciklame zlo nima moči in da ciklame poravnajo vse račune
in zgladijo nesporazume.

Zdaj je jesen, ciklame so odcvetele,
ne obdaja naju več njihov sladkobno omamen vonj.
Ne ganejo me več tvoje obljube ki so bile - šele zdaj vem,
le prazne besede.
V vezi sva, a jaz se počutim bolj osamljeno kot prej,
ko sem bila dejansko sama.

Veter nama mrši lase in listje pod najinimi težkimi koraki šelesti,
ko otopelo vame zreš in praviš,
da ne znaš deliti sreče z menoj,
da nimaš moči, da bi lahko žalost in bolečine pregnal,
da nisi zadost močan, da bi mi lahko del bremen in obveznosti odvzel in si jih na svoja ramena nadel.

Rotiš me, naj kljub vsemu ostanem s teboj,
a jaz zdaj zatrdno vem, da je bolje,
če ostanem sama.

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 27-10-2007 12:17,
1. Ciklame ....
kaj vem...morda predolga pesem...kot da ni pisana za danasnji cas, ko se nam vsem tako prekleto mudi in tudi pri pesmi postajamo minimalisticni in tudi za branje poezije, epopeje misli si ne vzamemo cas. Vcasih je kar skoda, samo zal, to je zivljenje, no, morda slab izgovor, a vendar... 
 
In tu pred mojimi ocmi pismo, ki si ga pisala njemu in skusala ujeti v pesnitev...lahko bi kar veliko besed odvzela in pesem bi zacvetela in zadisala kot ciklama,pa se barvitost bi ji ne odvzela... 
 
Ja, in smo tam, kako "oceniti" izpoved, drhtece pisemce? ne vem....tezko.... 
a vendar... 
 
 
lp, ajda
 

Objavil/a Nežika, v 27-10-2007 19:04,
2. Ciklame so odcvetele
Boleča izpoved, res malo na široko opisana zgodba.Suzana, vsi po malem izkušamo takšna dejstva,samo ne pusti se zasužjniti: 
Rotiš me, naj kljub vsemu ostanem... 
Ciklame bodo še cvetele... 
L.P. Neži ;)
 

Objavil/a macek muri, v 03-11-2007 21:53,
3. CIKLAME SO ODCVETELE
Globoko v tihem gozdu, 
kjer ciklame cveto, 
si stal pred menoj 
in me snubil. 
 
Življensko si pot  
mi pokazal, 
ciklamni cvet 
si mi nabiral, 
ga v šopke zavijal, 
a ga pozno si oddajal. 
 
Besede so venele, 
ciklame so odcvetele 
po listju šumečem 
se sprehajam. 
 
Bolje, 
da jih nabirama sama. 
 
IN SUZANA UPANJE VEDNO OBSTAJA. NE BODO CIKLAME ODCVETELE VSE BO ŠE RASLO VSE ROŽE SVETA.
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo