Napisal/a tomm, v petek, 26. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Sestavil sem besede takšne,
ki tvorile so smisel mil,
ujel v njih sem vseh trenutek,
ko vprašaš se zakaj si živ.

Zakaj rodimo se na zemlji
zakaj smo si različni vsi,
odkod toliko ras, jezikov
vsak mora bol začutiti.

V svojo voljo se poglabljam
mi um razširja se v modrost
v svetlobnem siju me ljubezen
nagovarja naj ji dam prostost.

Naj vendarle iz srca razširim
njo, ki me dela božjega,
naj jo nikoli ne zaklepam
v trmo, jezo pregrešno.

O jaz, ki vidim črne vrage,
ki plazijo se po poteh
zasužnjit hočejo ljubezen
s sovraštvom svojim do ljudeh.

Ko bo beseda vseh radostna
nas bo svetloba vodila
sfera tistih, ki ne vejo,
bo iskra nje umirjala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)