Napisal/a neznana, v nedelja, 28. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Ne vem zakaj misel nate me ogreje,
ko na obraz nasmeh mi nariše
in vse kar v meni skrito je,
nanovo spet napiše,
izginejo takoj vsi moji problemi…
V tvojih sanjah zdaj želim si biti,
in vino iz tvojega kozarca piti,
en sam nasmeh, en sam pogled,
dovolj bo za trepet!
Počasi čas mineva
in ure dneve dolgo se vlečejo,
v besedah duša tvoja odseva
in moje ustnice trepečejo…
Zakaj prinesel si nemir,
zakaj želim ljubezni si ovir,
da spet s sladkobo večnega trpljenja,
prišla bi duša do odrešenja!
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|