Napisal/a neznana, v ponedeljek, 29. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

TVOJE oči vidijo vame
in v TVOJI glavi ni slame,
vse kar poveš je lahko resnica,
zaradi TEBE bi rada postala ptica,

ki daleč bi s TEBOJ poletela
in vsak dan novo norost počela.
Sprašujem se veliko stvari,
na katere odgovorov pravih ni.

Morda pa je ravno to tako privlačno,
da moje nebo ne bo nič več oblačno,
da nekaj v meni se je razjasnilo
in tančice v mojem duhu odgrnilo.

Kaj je to, tega še ne vem,
saj tega sploh vedeti ne smem,
vse skupaj morda je še prezgodaj,
ker moje srce ni kar tako naprodaj.

A vendar želim si, da bi bilo,
če ne zdaj, pa nekoč zelo,
ker nekaj zagotovo je na tebi
in tega jaz nikoli izgubila ne bi.

Spreminjati te, to ni moj namen,
ker potem odnos bi izgubil pomen,
a ne branim majhnih se prilagoditev,
če prinašajo trajnejšo rešitev.

Sem le človek, ki ima napake
in veselim pozornosti se vsake,
tudi če morda kdaj narobe delujem,
se trudim, da nikoli ničesar ne obžalujem.

Preveliko objokovanje je izguba časa,
saj takrat ne slišiš notranjega glasa
in to zaznave ti tako zamegli,
saj misliš le na to, kako boli.

Zato veselim se dneva vsakega,
kot da ne bo mu več enakega,
čeprav morda enolično moje je življenje,
nikdar ne usahne moje hrepenenje.

Vem da je še veliko neodkritega,
nekje tam daleč v temo zavitega,
a že same sanje včasih zadostujejo,
saj z menoj povsod potujejo.

Nikoli jih ne mislim izgubiti,
nekoč želim se jim prepustiti,
a vendarle ob pravem času,
ki pa ni vedno le ob zrelem klasu.

Zrelost sama nima nič pri tem,
ker nikoli je ne bom dosegla povsem,
za kar kriv je radovedni otrok v meni,
ki spada k moji vsakdanji opremi.

Marsikomu zdim se prav smešna,
ko s svojimi pripombami izpadem grešna,
a kaj ko vse to je le iluzija,
njih, ki ne vejo kaj je to parodija.

Res je da določene ljudi pomilujem,
a to ne pomeni da nad njimi se zmrdujem.
Naj le živijo svoje življenje,
naj imajo tisto svoje malo veselje.

»Živi in pusti živeti!« je moje geslo,
zato nekaterih ne jemljem resno,
dokler mi neposredno ne škodujejo
in moje misli mi obremenjujejo.

Le TI si tisti, ki resnično vidi vame,
ki nikoli me ne bi pustil same.
Želim da vsaj v mislih vedno bil bi z mano,
četudi le pol toliko kot jaz sem s TABO.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a neznana, v 01-11-2007 12:32, 1. Posvetilo Pesem posvečam zelo posebni osebi, ki bo v mojem srcu vedno imela zelo posebno mesto.   Objavil/a Providence, v 01-11-2007 19:55, 2. Ti edini vidiš me Pesem daje občutek, da jo je spisal pesnik-začetnik; mestoma je okorna, tudi nekatere rime so tam le zaradi rim, ritem se izgublja, čeprav pesem diha ritmično. Predvsem je zelo plastična, neposredna; deluje razpršeno, ker v začetku zelo podrobno analiziraš njega in vajin odnos (deluje kot ljubezenska tematika), kar se spet ponovi v zadnji kitici; vmes pa zapadeš v opisovanje same sebe, v filozofiranje o svojem življenju, sanjah itd. Le zadnja kitica, zlasti zadnja dva verza, sta mi zares ogrela srce . Vsekakor pa - live and let live, čas in praksa pa tudi prineseta svoje.  Lp,  P.   Objavil/a bitje, v 01-11-2007 20:31, 3. Odg.: Ti edini vidiš me Spomnila si me name, ko sem bila tudi zaljubljena in sem pisala v podobnem slogu, k sreči le v dnevnik.  Upam, da ceni to pesem tisti, ki mu je namenjena. Vendar je bolj intimna, za njega, kot pa za širšo publiko.    Ne oklepaj se tako rim, moj majhen nasvet.