Napisal/a vvooodnarka, v torek, 30. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prehojene stopinje,
zakrije listje,
si oddahnem,
ker pot me vodi le naprej.

Mi zimzelen krasi domači gaj,

ko prste gole krošnja razkazuje,
se mogočno pnejo,
vedno bližje k zvezdam.

Se pne... zeleni... se suši,
si novih moči pridobi,
o življenju pesem poje,
četudi kdaj,
pod zmrzaljo klone.

V naravi ples življenja,
zdaj nov list obrnem,
ko znova okoli ognjišča zbrani,
v srcih mir,
izrine pričakovanje.

Odrine kronca belino hladno,
s spevom zapeljuje zlatega princa,
da se pridruži v ples življenja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)