Napisal/a vvooodnarka, v torek, 30. okt. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Obriši si solze nebo...
Se žalost zrcali z gladine ribnika,
v katerem si luna umiva obraz,
in zvezde, so si srebrnile kodre.
Nasmeh se je mlečno razlil čez nebo,
obarvan s svetlečo bleščico.
V jamicah ustnic,
sijala sta Kastor in Polus.
Zmolile so kapljice svoje priprošnje,
na grudo kalečo,
odeto v toplo meglico,
vdahnjeno iz ust,
modrookega velikana.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|