Napisal/a Nuška Golobič, v sreda, 31. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Povej, če se povzpnem do roba neba...
če sanje svoje zavijem v oblak meglen
in se ustavim tam kjer se korak konča
me boš videl, boš prišel do mene tja?

Vprašam te, me boš prepoznal po očeh
odgrnil v tišino povite besede naju dveh
rešil me trnja in prijel moje krvave dlani
pobožal spet lice in obrisal solza sledi...?

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (4)

Objavil/a Providence, v 01-11-2007 19:42, 1. Pogrešam te Zelo lepo, le solza sledi so malo okorne.  Me boš prepoznal po očeh, odgrnil v tišino povite besede naju dveh - čudovito.  P.   Objavil/a ajda, v 01-11-2007 22:30, 2. Pogrešam te Globina pesmi je zavladala, se razkrila v vsej svoji lepoti in svetlobi zvezd..  na robu neba ...kjer se ...zacne ali konca nekaj ...    me pa zadnja vrstica v prvi kitici malce zmoti... me boš videl, boš prišel do mene tja, tu mi je nekaj odvec...    lp, ajda   Objavil/a Nežika, v 05-11-2007 09:27, 3. Pogrešam te Ker vedno zraven ob prebiranju pesmi poslušam zraven še glasbo, dobi pesem še lepši ton(trenutno Bachovo Ave Mario)oziroma zven.  Nuška zelo lepo!  L.P.Neži   Objavil/a Nuška Golobič, v 10-11-2007 11:38, 4. pozdravček Providence, Ajda in Nežika    Se opravičujem za pozen komentar, pa bom kar tu odgovorila vsem skupaj. Zanimivo je brati vaše kritike, mi je všeč Sicer pa sem 'samouk' kar se mi poraja izlijem na papir. Nekako trmasto vztrajam pri svojem Nuškastem stilu, čeprav verjamem, da bi bilo kako drugače lahko boljše, bolj estetsko je pa vseeno zanimivo kako je videno skozi vaše oči, res Še enkrat se opravičujem za pozen odgovor, nekako nekaj v meni se je za trenutek čisto porazgubilo. Evo vam poklanjam to pesem, ki se mi je v teh trenukih molka, pomudila v mislih.  Pozdravček vsem trem od Nuške    Prazna školjka&    Pridejo trenutki, skrojeni za tišino.  Brez nasmehov, niti solz ni,   le pogled uprt v daljino.     Pridejo trenutki, vse gre mimo,  nič se ne obesi name,   ne priplava v globino.     Pridejo trenutki, takrat nisem tu,   kot bi dušo mi odnesel val,   telo pustil v mirnem snu.