Napisal/a Nuška Golobič, v sreda, 31. okt. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (2 glasov)

Morda so najine misli prehitele sončni zahod
spustile življenje v pesek, ki ga jemlje val...
posrkale kapljice soli in nastal je čudovit kristal.

Pristan najinih duš, neviden le za naju blesteč
sem tam ko mine dan in prideš ti ko se noč budi
in preden vse v meni izgori se z menoj prižgeš ti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a ajda, v 01-11-2007 18:11, 1. Vse je večno Vecno, zapisano v srcu in dusi...trepet dveh..     pristan vajinih duš...    lepo si zapisala    so dnevi ko se kako rabimo tenkocutno poezijo in to Nuska se kako zna...    lp, ajda   Objavil/a Providence, v 01-11-2007 19:36, 2. Vse je večno Trikrat zapored sem jo morala prebrati, da sem začutila njeno lepoto in vrednost. Slednji se namreč utapljata v pomanjkanju vejic in iskreno povedano, tudi tako dolgi verzi dušijo bistvo pesmi.  Morda so najine misli  prehitele sončni zahod,  spustile življenje v pesek,   ki ga jemlje val,  posrkale kapljice soli  in nastal je čudovit kristal.    Pristan najinih duš,  neviden, le za naju blesteč,  sem tam, ko mine dan  in prideš ti, ko se noč budi,  in preden vse v meni izgori,  se z menoj prižgeš ti.    Osebno mi taka oblika da veliiiko več. Me pa še vedno moti zadnji verz - se z menoj prižgeš ti, ker mi 'ti' zveni odveč, če pa ga odvzamemo, se rahlo podre ritem in seveda tudi rima.  Sicer pa - zelo lepo.  P.