Napisal/a Adejno, v sobota, 03. nov. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Višje kot greš,
bolj kot si upaš,
manj te je tukaj.
Nisi sam,
ne obupaj,
še jaz sem s teboj.
Ni je družine,
čez pravo samoto,
žalobnimi monologi
in postelje mehkoto.
In bolj se zavedaš,
bolj si morbiden.
Le še nežnim dotikom,
se naju je dovoljeno dotikat',
da bi naju bili zbudili,
iz sna, potegnili, ven iz
raja-pekla.
In ko enkrat bova,
z oblakov omahnila
in bova zopet
stopala kot ovci,
v ustih več ne bova imela
istega okusa.
Okusa Svobode.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|