Napisal/a Providence, v torek, 06. nov. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(5 glasov) |
|
Slišala sem, kako govorijo,
da modri molčijo.
Pa sem molčala
in čas je tekel po svoje,
a moje morje se ni dotaknilo
obale tvoje
in moja reka pred njo je obstala ...
So ti bolj všeč moje oči
zdaj, ko so bistre od joka?
Ti moja koža zdaj bolj diši,
ko mi bledi in poka?
Si me želiš?
Ne vem, ker molčiš,
in molk je med naju od boka do boka
razpel svoja jeklena krila,
in ta zima se ne konča
in pomlad se ne bo vrnila,
ne za naju dva.
Še en snežak mi je v glavi skrit
in se ga bojim -
pa čeprav je sneg in nisi obrit,
se ti nasmejim.
Razliki med nama, moj ljubi,
se reče 'razum' in 'srce':
jaz sem tišino znala preliti v besede -
ti ne.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (9)
|
|