Napisal/a Leo Modrin, v četrtek, 08. nov. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Komaj šest krat osem lun
se je zvrstilo
odkar moj sin
je prišel na Zemljo.
Pa že me vpraša:
Oči, a bom jest kdaj umrl?
Sine moj, ne b' rad ti srca strl,
ko bi ti reku,
tud jest bom enkrat umrl.
Ne veš kako bi blo mi res težko,
če ti pred mano zapustil bi Zemljo:
Če bi te vidu
razčesan'ga na asfaltu.
Al', da b' tvoj eho slišu,
pomendrani krik v disku.
Neb' rad zapiču
kamna gor na Rožniku,
v slavo davku krvnemu,
ki dal bi ga mladostništvu.
Neb' rad te gledu,
v glavo, brez vsakega lasu
in kri čist brez glasu.
Pa sem mu rekel:
Tam gor na Nebu
si se mi javu,
preden si sem pršu.
Ko boš ti umrl
le umrlo tvoje bo telo.
A ti Svetlobno si telo,
ki zopet enkrat se vrnilo bo,
na to bridko Zemljo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|