Od spela
|
Tvoje besede bičajo me Duša polna je brazgotin Blodim skozi vse te stavke In iščem opravičilo za rane. Vem nosiš ga ti Daj izpljuni ga Da razgaljeno obleži pred menoj. Morda to ne bo rešitev Bo pa končno spoznanje resnice, Ki že dolgo visi nad nama A nikoli ne pogledava kvišku.
Globok je studenec tega razmerja Hladen zrak iz globin Pritiska mi na srce. Znova bič udarja po duši In počasi vez za vezjo Se trga, a ne izginja Na dnu ostaja spojena. Ti poznaš moje strahove Moje dvome in želje, Trdno stopaš pred menoj Jaz ti opotekajoč sledim.
Veter ljubezni mrši mi lase In sili mi solze v oči. Sonce vabi me z nasmehom Slepo sledim obema Spotaknem se na opozorilu, Šepajoč nadaljujem pot, Kljub biču besed, Ki me čaka v tvojih rokah. Ni mi mar za nasvete Vztrajala bom, dokler polna ran Ne zaspim v tvojem objemu. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)
|