Tvoje besede bičajo me
Duša polna je brazgotin
Blodim skozi vse te stavke
In iščem opravičilo za rane.
Vem nosiš ga ti
Daj izpljuni ga
Da razgaljeno obleži pred menoj.
Morda to ne bo rešitev
Bo pa končno spoznanje resnice,
Ki že dolgo visi nad nama
A nikoli ne pogledava kvišku.

Globok je studenec tega razmerja
Hladen zrak iz globin
Pritiska mi na srce.
Znova bič udarja po duši
In počasi vez za vezjo
Se trga, a ne izginja
Na dnu ostaja spojena.
Ti poznaš moje strahove
Moje dvome in želje,
Trdno stopaš pred menoj
Jaz ti opotekajoč sledim.

Veter ljubezni mrši mi lase
In sili mi solze v oči.
Sonce vabi me z nasmehom
Slepo sledim obema
Spotaknem se na opozorilu,
Šepajoč nadaljujem pot,
Kljub biču besed,
Ki me čaka v tvojih rokah.
Ni mi mar za nasvete
Vztrajala bom, dokler polna ran
Ne zaspim v tvojem objemu.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---