Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Prepolno

Prepolno Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a pika, v nedelja, 11. nov. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (3 glasov)
 

Ne vem, kam
bi dala to tiščanje
neizgovorjenih podob,
kam bi zložila
neizsmejano mladost,
kam pospravila
mrzle podplate
in solze,
da se ne bi razsule
ob vsakem drobnem
poku lesa v policah. 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a Antigona, v 14-11-2007 21:48,
1. prepolno
Všečno. v nas se tekom časa nabira veliko podob in ti občutki nas včasih resnično tiščijo in potem bruhnejo na plano ob včasih neugodnih situacijah...lepo
 

Objavil/a Providence, v 15-11-2007 02:39,
2. prepolno
Se strinjam z A. Ljudje kopičimo ... Vse, vključno s samimi seboj. Zemlja je naša polica, ki se bo vsak čas zlomila ;) . Ti pa si bolj osebno povedala. Kam bi dali vse svoje čutenje, da ga ne bi sprožil že vsak najmanjši dogodek ...? Oh, ko bi obstajala polica za to! 
P.
 

Objavil/a ajda, v 15-11-2007 13:12,
3. Prepolno
zelo globoke misli, saj meni tako zvenijo... morda preresno za mlado duso...le zakaj? 
 
lp, ajda
 




Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo