| Napisal/a ajda, v ponedeljek, 12. nov. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Zapiram poglavje knjige.
Pisala se je v sotočju
ukradenih trenutkov dajanj.
Hlastala je po drobtinicah
podarjenega časa,
žarela kot oblina sonca.
Potapljala v lunino
darežljivost,
risala sledove pekočih solza,
ranila ranljivo.
Tiho se vanjo
zajeda vonj patine.
Ne diši!
Smeji se v svoji umazani
lepljivosti.
Praskam z nohti,
umivam s posušenimi
solzami.
Ne morem sprati nje smradu,
zajeda se v
globino poglavij.
Pogledujem na polico.
Nove knjige, dišeče
vabljive.
Nočem!
Kaj želiš ti?
Odgovori mi!
Le tišina ...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
