Napisal/a neznana, v sobota, 17. nov. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(4 glasov) |
|
Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.
Grenkoba milega lica
in svet poln insektov,
ki brenčijo in letajo,
vedno znova,
vedno eno in isto.
Središče in pozornost,
središče centra plapola,
lepota dehteča je zunaj,
a znotraj je zgolj ščurek!
Ne da se ga uničiti,
preveč je trdovraten,
preveč je zakoreninjen,
le Ona ga opazi...
Ignorirana in odrinjena,
le kos pohištva v omami,
le en sam objekt poželenja
in smeh neznosnega trpljenja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|