Napisal/a neznana, v sobota, 17. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (4 glasov)

Blažen in dišeč ropot,
trušč mladih src je svet,
nasmehi polni nemira
in solzne oči odrinjenih.

Grenkoba milega lica
in svet poln insektov,
ki brenčijo in letajo,

vedno znova,
vedno eno in isto.

Središče in pozornost,
središče centra plapola,
lepota dehteča je zunaj,
a znotraj je zgolj ščurek!

Ne da se ga uničiti,
preveč je trdovraten,
preveč je zakoreninjen,
le Ona ga opazi...

Ignorirana in odrinjena,
le kos pohištva v omami,
le en sam objekt poželenja
in smeh neznosnega trpljenja.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (5)

Objavil/a neznana, v 18-11-2007 12:01, 1. upoštevam nasvete... ...  (izogibam se rim)   Objavil/a Providence, v 18-11-2007 14:28, 2. preseda mi svet Pisati brez rim ali pisati z obveznimi rimami zato, ker ti je nekdo to svetoval, je nesmiselno. Vsak razvija svoj slog; včasih si ga pesem kar sama izbere, ko nastaja kot tok zavesti in ne kot racionalnost, ki se prilega v postavljene kalupe.   Zunanja oblika tvojih pesmi je še vedno dokaj 'klasična'. Svobodni slog ni le negacija rime, je mnogo več. Piši, kot ti veleva srce. Največ je vredna pristnost - z rimo in ritmom in kiticami ali pa brez njih - ko bralec začuti, da si dala v pesem sebe: svoja čustva ali svoje prepričanje ali svojo izkušnjo ali ...   Lp,  P.   Objavil/a ajda, v 19-11-2007 17:14, 3. (Ko) preseda .... Ja, iskanje tistega, tapravega...v trenutkih ko zaropotajo vprasanja, trk z njimi, potres in pretres ...ja, to je "cena" odrascanja ...     rime so tisto tapravo, ce niso vsiljene, a dostikrat temu ni tako in zato se jim bolje izogniti v velikem loku    lp, ajda   Objavil/a exo, v 19-11-2007 17:54, 4. ko preseda mi svet pesem kot ena izmed variacij ne temo kritike današnjega sveta in družbe, bi rekel kar težka naloga,da si pri tem še lahko izviren in hkrati učinkovit. s tega vsebinskega stališča pesem ni slaba, je kar nekaj zanimivih prispodob,   kar se oblike tiče se pa povsem strinjam s Providence; čeprav pesem nima rim se bere še vedno zelo klasično in togo, netekoče.   na splošno bi rekel, da je prav oblika pesmi tisto kar pesmi vzame na kvaliteti, če bi bila pesem bolj prepuščena nekemu spontanemu toku, neki svobodni obliki bi bolje izpadla. Glede na naslov bi namreč pričakoval bolj direkten, neomajen, da ne rečem kričeči pristop, v smislu "dost mam". tako pa zveni samo melanholično in hladno.   in besedo ignorirana bi zamenjal jaz s kakšno drugo netujko.  sicer pa isto kot providence : piši tako kot tebi najbolj leži in ne kot misliš da moraš. dilema rime-nerime v tem smislu ni pomembna.  lp   Objavil/a pera, v 18-12-2008 19:31, 5. Preseda mi svet Zelo resnične besede. Danes je tako...žal.