Napisal/a Leo Modrin, v ponedeljek, 19. nov. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nujno želel bi nevrologa,
saj tam nekje na levi strani,
se vztrajno skrivajo imena,
v maske se oblačijo obrazi,
vsi, ki so nekoč me imeli radi.
A nevrolog zamišljeno poreče:
To je primer transtemporalne amnezije,
a strah me je še karmične demence.
In vašemu jeziku se že čisto blede,
zato bojim se popolne afazije.
Zdravilo predpiše z desne strani:
Nežne besede melodija vzvalovi,
spomin se zopet vrača,
karmično kolo se spet obrača.
Zdaj vem kako se zgodil je zaplet:
Vedno znova odhajal sem na pot,
čez oceane, iskat novi svet.
Doma ostala okna so odprta,
žalostni pogledi in srca strta.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|