Napisal/a Leo Modrin, v ponedeljek, 19. nov. 07 |
Ocena urednika: |
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/rating/editor_rating_0.gif) |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Nujno želel bi nevrologa,
saj tam nekje na levi strani,
se vztrajno skrivajo imena,
v maske se oblačijo obrazi,
vsi, ki so nekoč me imeli radi.
A nevrolog zamišljeno poreče:
To je primer transtemporalne amnezije,
a strah me je še karmične demence.
In vašemu jeziku se že čisto blede,
zato bojim se popolne afazije.
Zdravilo predpiše z desne strani:
Nežne besede melodija vzvalovi,
spomin se zopet vrača,
karmično kolo se spet obrača.
Zdaj vem kako se zgodil je zaplet:
Vedno znova odhajal sem na pot,
čez oceane, iskat novi svet.
Doma ostala okna so odprta,
žalostni pogledi in srca strta.
![](http://www.pesnik.net/components/com_maxcomment/templates/default/images/quotetop.gif)
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|