| Napisal/a neznana, v petek, 23. nov. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (1 glas) |
|
Vesolje v steklenici,
ki razburka ga veter
zaneti se v vihar.
Ko ozrem se v kroglo,
spreleti me srh...
saj prelakirane so prazne glave,
po katerih udarijo žeblje,
ki svetijo se iz daljave.
A pod lakom je rja,
globoko je zažrta!
Steklenica je srce,
razbila se je na tisoč kosov,
zlepim in prelakiram jo!
Krogla pa se le naprej vrti,
do večnosti,
do konca...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (1) 
|
|
