Napisal/a werner, v ponedeljek, 26. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Pesem lepo pojo ti gozdovi.
Pesem z vetrom prinesel je maj.
Hladni zdavnaj več niso domovi.
Iz podzemlja ti prišla si zdaj.

Ow, prelepi večeri so kresa!
Med drevesi je sonce zašlo,
Svete teme prekrije zavesa,
Ogenj sveti v očeh kot zlato.

Lune lepše ni kot spomladi.
Lepši žar le še sonca gori.
Če ne more, d' se njemu privadi,
Volkodlak se - umreti želi.

Luna sije, da temo prekrije.
Daleč vodi te furmanska pot,
Le pogum v srcu to ti razkrije,
Hoditi upaš ponoči si tod.

Le počakaj, pri krčmi ostani,
Dokler kres polne lune gori.
Kadar zadnji v pepel so zažgani,
Moli le, da se hitro zdani.

Če ostalo dovolj ni denarja,
Da pri krčmi lahko bi ostal,
Da ne srečaš noči gospodarja,
Tam je kres, kjer lahko boš prespal.

Kres gori blizu gozda na polju,
A človeka nobenega ni.
Vonja ni po jedilih, po olju,
Vendar plamen močnó še gori.

Tu zaspi, saj te sonce zbudilo
Bo, ko kresa še ogenj le tli.
Nič ne bo se ti tukaj zgodilo,
Svarožič naj za to poskrbi.

Luna bežna je šla za oblake.
Črno temo začuti v oči.
Kres ne vidi, ne teme oblakov,
Sred' noči sredi polja leži.

Od Šentjanža polnočni zvonovi
Zadonijo čez polja in plan,
Tresejo se drevesa, gozdovi,
Daleč, daleč, daleč je dan.

Pa poprosi zdaj hitro krčmarja,
Naj na kredo te tam prenoči.
Dosti v Prevorju najdeš denarja,
Če se dobro nocoj ti godi.

Če se zdaj ne ti ljubi ustati,
Sonca videl ne boš pred očmi.
Bolje v krčmi bilo bi zaspati,
Kot se sredi tam polja leži.

Od Šentjanža ob sedmih zvonovi
Zadonijo čez polja in plan,
Tresejo se drevesa, gozdovi,
Naznanílo je sonce že dan.

Ognja žar tu noč prejšnjo še sveti,
Zdaj pa sveti se furmanska kri.
Ga Morana hotela je vzeti,
Da pri njej on to noč prenoči.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)