Napisal/a werner, v ponedeljek, 26. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Se vrata ti, oči, odprejo,
Ko se sonce skrije,
Stopi ti korak čez mejo
Gozdne domačije.

Te labirinti tesne hoste
So za k Bogom slepe,
Te pa, ki pa manj so goste,
Zidanice lepe.

So jase, kakor ti, v njih krasnih
Mladih punc igrišča,
Vendar tudi kosov mastnih
Od ljudi lovišča.

Kjer kamni tisočletja isto
Hranijo ležišče,
Dano nam po času čisto
Upanja svetišče.

Od Hrsa mesca dane dlake
Naši so oklepi,
V lubju z njimi v boj korake
Hranijo nam epi.

Pokazati smo znali zobe
V sonca ogledali,
Z njimi v zmagi bitke grobe
Smo naprej se dali.

Kot Luna kaže barve prave,
Isto kot oblike,
Isto mi oči krvave
Dajo prave slike.

In takim, kakor ti, spoznanje
Je bilo podano,
Da je z mano potovanje
Moj le lov na hrano.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)