Napisal/a werner, v ponedeljek, 26. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

S silo vseobsegajočo
Spet si svoje strune zlate
Jih napel, posul si s točo
Nam pragózda mračne kraje.

Tvoje trme teža nosi
Tu sem temne te oblake,
Drevja in kamenja kosi
Mečejo se v izdajalce.

Kdo po gozdu v groma času
Gre preganjan, gnil od vlage?
Je tlačan na slabem glasu
Ali lovec sredi jage?

Če tlačan, ni črn oblečen,
Čas prečuden, če je jager.
Grof iz Turna neposrečen
Čas je šel na potovanje.

Kaj te v kraje, kraje mračne,
Ko Perkun vsem kaže strašne
Jeze svoje sile zračne,
Grof iz Turna, grof Voglajne,

Vleče v vlažnem vetra zraku?
Veter vodo vleče vate,
Mraz te žre že ob somraku
In ogroža tvoje zdravje.

Tam te v temni tajni hosti,
Tam votómka tvoje častne
Željna je je prisotnósti,
Části tvoje znake zlate.

''Pa si prišel pome v hoste,
Plemič, po vremenu takem?''
So besede njene goste,
Turnu glas razum prevzame.

Nese k njej ga negotovost,
Nima nádzor nad premamljen
Trup, nad mislimi kakovost;
Gre do nje in jo objame.

Lune luč oblak prekrije,
Le še les svetlika mal' se,
Vetra glas med drevjem brije,
Njiju pa posrka vase.

''Skrivna sreča spremenljiva
S tabo v spanju se pokaže,
A je, vedi, grof, minljiva
In celo usodna zate.

Prágozd pil preveč je svojih,
Prêveč polj kri prebivalcev
In po, Turn, po rokah tvojih
Ni več vame verovalcev.

Smrti sem poslala vate
S sê, ko si naslonjen name
Bil; dragulji, plošče zlate
Bojo črvom za okrase.''

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)