Napisal/a werner, v ponedeljek, 26. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Kam peljál me boš, prijatelj,
Rožnega večera čas?
Kjer si z avtoceste vzame
Pot do sebe Arja vas.

Kot da misel se nacistov
Še v današnji čas pozna,
Za mlekarno, tja v gostilno
Grema, piše gor: S2.

Tam prijatelj naju čaka,
Nama maha u pozdrav,
Kelnar'ca pa mu nataka
Hmeljev grenek sok rjav.

Res je lepa kakor vila
Iz Polesja širnega;
Ji ime je Andželíka,
Dom ji Bela Rusija.

Ow, Litvinka Andželíka,
Si očem prijetna mi,
Ki si príšla sem iz Minska,
V zemlji Lukašenkovi.

Kaj te sem je pripeljalo,
Je že zdavno znano mi,
Čemu vse se je predalo,
Vi ste ved'li bolj ko mi.

Naj ti bojo hoste naše
Topel in prijeten krog!
Isto tu še ne prizna se
Naš praoče vsem: Dajbog.

Meje vsiljene od tujca,
Ki nas razdružujejo,
Gromov glas podre Peruna,
Ko bo prišel čas za to.

Daj mi svojo nežno roko,
Lepo, kakor tvoj obraz,
Naj užijem vso lepoto
Hčere Rjùrikovih ras!

Daj, ne skrivaj jih pred nami,
Kaj ti misel v skrb beži?
Naj poljub ti dam na dláni,
Ki pijačo toč'jo mi.

Strah, al' kaj, mi, no, pojasni,
Kaj ti daje tak nemir?
Praviš, da so tvoje dláni
Take kot sxmyrgl-papyr.

Ow, Litvinka Andželíka,
Si očem prijetna mi,
Ki si príšla sem iz Minska,
V zemlji Lukašenkovi.

Si že dolgo v naših krajih,
Da besedo to poznaš.
Ow, naprej ti še ostani
Topel dom prijazen naš!

Ko po žalostni dolini
Pot me vodi gor naprej,
O Litvinki Andželíki
Mi, prijatelj, daj, povej!

Andželíka se je znova
Vrnila od tam nazaj,
Kjer je Dzèržinskega gora,
Kjer je njen domači kraj.

Rekla je: nikjer ni lepše,
Kakor je lepo doma,
Čaka tiste srečne dneve,
Ki po tebi jih pozna.

Ow, Litvinka Andželíka,
Si očem prijetna mi,
Ki si príšla sem iz Minska,
V zemlji Lukašenkovi.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)