Napisal/a tomm, v petek, 30. nov. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Preobračam si besede
kot žuboreč potok,
ki ga vedno rad doživim,
ko hiti mi mimo nog.

Mnogo misli in občutij
se ob njem vname,
ko se preriva čez skalovje
me ta zvok prevzame.

Ve samo edino to,
da je ponižen v sebi,
hiti urno navzdol
na najnižjo raven v zemlji.

Vse mi je popolno jasno,
le da ne vem o sebi
kaj bi moral jaz storiti,
da bo ponižnost v meni.

Kam bi le me zapeljala,
če jo ne bom sam.
V preveliki bom ostal brez ega,
v premajhni nič za dušni hram.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)