Napisal/a exo, v sobota, 01. dec. 07 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(2 glasov) |
|
Umazanost se hrapavo
izliva v naše rojstne kraje,
v madež izpuhtelih mitov.
Obrazi neznanih sil
so prezrli očesne votline,
ki so edine še utripale
v vonju letnih časov.
Vse skupne fotografije
smo raztrgali na pičle
četrtine mrtvih želja.
In za vedno zaprli okna.
Smo še? me je vprašal,
ko mi je nastavil dlan.
Tiho sem mu dal kovanec.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (3)
|
|