| Napisal/a Malina, v sreda, 05. dec. 07 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (2 glasov) |
|
(Mesec, ki mi je vzel tisto kar sem takrat najbolj potrebovala.)
Moj avgust gradijo dnevi napolnjeni s solzami
in bolečino.
Bila sem prepričana, da se je moje življenje končalo.
Prepričana, da je izgubilo pomen.
A, dnevi so minevali in solze so se posušile.
Zdelo se mi je kot, da sem poletela
in zapustila tisti svet, ki me je razžiral.
Končno živim.
Tukaj in zdaj, čeprav brez tebe.
Zdi se mi kot, da sem končno resnično srečna.
A te sreče me je groza, ker
me je strah da te bom počasi pozabila.
Kadar ležim v postelji in razmišljam o tebi
se počutim krivo.
Počutim se kot največji sebičnež na svetu.
Kako se lahko smejim,
kako lahko uživam življenje,
ko pa ga ti ne moreš?
A v tem trenutku sem nekaj spoznala.
Spoznala sem, da moram živeti za oba.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (2) 
|
|
