Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Avgust

Avgust Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a Malina, v sreda, 05. dec. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (2 glasov)
 

(Mesec, ki mi je vzel tisto kar sem takrat najbolj potrebovala.)

Moj avgust gradijo dnevi napolnjeni s solzami
in bolečino.
Bila sem prepričana, da se je moje življenje končalo.
Prepričana, da je izgubilo pomen.

A, dnevi so minevali in solze so se posušile.
Zdelo se mi je kot, da sem poletela
in zapustila tisti svet, ki me je razžiral.

Končno živim.
Tukaj in zdaj, čeprav brez tebe.
Zdi se mi kot, da sem končno resnično srečna.
A te sreče me je groza, ker
me je strah da te bom počasi pozabila.

Kadar ležim v postelji in razmišljam o tebi
se počutim krivo.
Počutim se kot največji sebičnež na svetu.
Kako se lahko smejim,
kako lahko uživam življenje,
ko pa ga ti ne moreš?

A v tem trenutku sem nekaj spoznala.
Spoznala sem, da moram živeti za oba.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (2) KOmentar RSS
Objavil/a Providence, v 05-12-2007 22:17,
1. Avgust
Bridke zgodbe pripoveduješ, Malina, da se človeka dotaknejo. Občutek imam, da so vse zdaj objavljene posvečene istemu človeku in nastale v približno istem obdobju. Avgust deluje skoraj kot dnevniški zapis in to bi rekla tudi za ostale - manjka jim tisto nekaj, kar iz 'običajnega' zapisal naredi poezijo. So pa te pesmi po mojem mnenju tlakovci do tja. 
Tu naj pohvalim še nekaj iz pesmi Ujeta:  
Padla je zadnja kaplja 
mojega življenja, 
njega pa še kar ni. 
Zelo 'udarno'. V to smer, ja! ;)  
Lp, 
P.
 

Objavil/a Sinatra, v 08-12-2007 10:48,
2. Kri v pepelu
Vsakdo trpi. Če ima za koga trpeti. Vsakdo objokuje. Če ima za kom objokovati. Malokdo se kaj iz tega nauči in nihče tega ne pozabi. Ljudje, ki nas spremljajo na poti so tu zaradi istega razloga kot smo mi. In ko jih ni, je tudi nas manj. Zato boli. Praznina zapolni neizgovorjene besede, dotike, čas, ki bi ga preživeli skupaj. Vsaka bolečina boli-očitno. Razlika je v tem ali te raztrga ali s časom otopi. 
Lepo se mi zdi, da znaš to deliti in spoštujem te občutke, ki (četudi mogoče niso pristni) so univerzalni in specifični. Absolutno se me pesem dotakne, vendar je skoraj kot krajša zgodbica; neposredna, skoraj kot poročilo. 
Razumem, da se občutki (čez rob) zlivajo na papir-in tu mislim, da je to "the case". Vseeno čutim "kri", ki neposredno črpa moč iz pesmi. Skoraj kot bitje srca. Vedno močneje, čakajoč na odhod. Odhod bolečine, ki raste. Nekje globoko v praznini. 
 
S 8)
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo